Podpora in pomoč / 051 680 702 / Delovni čas: 08:00 - 16:00
Računalniške komponente določajo, kako zmogljiv, razširljiv in uravnotežen bo sistem. Kategorija povezuje procesorje, osnovne plošče, delovni pomnilnik, grafične kartice, notranje in zunanje diske, napajalnike, ohišja, hladilne sisteme, krmilnike, razširitvene kartice ter optične pogone. Izbira je pomembna pri sestavi novega računalnika, zamenjavi okvarjenega dela ali ciljni nadgradnji obstoječega sistema. Pred nakupom opredelite, ali bo računalnik namenjen običajnemu delu, zahtevnejšim programom, igranju, strežniškim nalogam ali posebni uporabi. Nato preverite, kateri del je dejanska omejitev. Več pomnilnika ne odpravi vsake težave, hitrejša grafična kartica pa ne pomaga, če je ne podpirajo napajalnik, ohišje ali preostali sistem. Združljivost je prvo merilo: procesor mora ustrezati osnovni plošči, pomnilnik podprtemu tipu, pogon razpoložljivemu vmesniku, napajalnik pa porabi in priključkom. Dober načrt prepreči drage kombinacije, ki jih ni mogoče pravilno sestaviti. Pri popravilu preverite tudi, ali je vzrok res v komponenti, saj lahko podobne težave povzročijo gonilniki, nastavitve, pregrevanje ali napajanje.
Posamezna komponenta prinese največ vrednosti, kadar odpravlja resnično ozko grlo in se ujema s preostalimi deli. Procesor vpliva na splošno obdelavo, grafična kartica na grafično zahtevna opravila, delovni pomnilnik pa na količino podatkov ter programov, s katerimi sistem učinkovito dela hkrati. SSD lahko izboljša odzivnost sistema in dostop do datotek, HDD pa je uporaben, ko je v ospredju večja količina shrambe. Osnovna plošča povezuje sestavne dele in določa možnosti priključevanja ter razširitve. Napajalnik zagotavlja primerno električno napajanje, ohišje in hlajenje pa vplivata na fizično namestitev ter odvajanje toplote. Krmilniki in razširitvene kartice dodajo povezave ali posebne funkcije. Vrednost dobro sestavljenega računalnika je v ravnotežju: zmogljivost ustreza nalogam, komponente delujejo v podprtih pogojih, sistem pa ima smiselno pot za prihodnje nadgradnje. Uravnotežena sestava lahko pomeni tudi tišje delovanje in manj toplote, če komponente niso izbrane z nepotrebno presežno porabo glede na namen.
Pri procesorjih primerjajte podnožje, podporo osnovne plošče in zmogljivost glede na programe. Osnovne plošče se razlikujejo po formatu, naboru funkcij, režah, priključkih in podpori pomnilniku. Delovni pomnilnik mora ustrezati generaciji, hitrosti in omejitvam plošče, pri prenosnikih, namiznih računalnikih in strežnikih pa se uporabljajo različne izvedbe. Grafične kartice zahtevajo ustrezno režo, dovolj prostora in primerno napajanje. Pri shranjevanju ločite SSD in HDD, notranje ter zunanje pogone in različne priključne vmesnike. Napajalnike primerjajte po razpoložljivi moči, priključkih, formatu in primernosti za sistem. Ohišje mora sprejeti osnovno ploščo, grafično kartico, pogone in hladilni sistem. Hladilniki ter ventilatorji se razlikujejo po načinu namestitve, zmogljivosti in prostoru, ki ga zasedejo. Krmilniki HBA ali RAID ter druge razširitvene kartice rešujejo posebne potrebe. Vsaka razlika je pomembna le v povezavi s konkretnim sistemom. Strežniške komponente imajo lahko drugačne zahteve glede pomnilnika, pogonov in zanesljivosti kot deli za običajen osebni računalnik, zato skupin ne zamenjujte samodejno.
Najprej zapišite natančen model obstoječih ključnih delov ali načrt nove sestave. Preverite podnožje procesorja, format osnovne plošče in ohišja, vrsto pomnilnika, razpoložljive reže, vmesnike za diske ter priključke napajalnika. Pri grafični kartici izmerite prostor v ohišju in preverite zahteve napajanja. Pri hlajenju upoštevajte višino hladilnika, mesta za ventilatorje in združljivost z izbranim podnožjem. Če nadgrajujete, ugotovite, ali operacijski sistem in programska oprema novo komponento podpirata ter ali bo izboljšava opazna pri vaših nalogah. Poskrbite tudi za varnostno kopijo podatkov pred posegom v shrambo. Ne kombinirajte komponent samo po podobnem imenu ali posamezni številki; vedno preverite celoten seznam zahtev. Primerjavo začnite z združljivostjo, nato z zmogljivostjo in šele z dodatnimi lastnostmi. Tako boste lažje izbrali dele, ki jih je mogoče pravilno vgraditi in smiselno uporabiti. Po sestavi načrtujte preverjanje temperatur, stabilnosti in prepoznave vseh delov ter shranite seznam komponent za poznejše vzdrževanje ali nadgradnjo.
